Na tečaju med Zahodom in Vzhodom se Turška republika razteza od vzhodnega konca Trakije in torej Evrope do Anatolijskega polotoka, ki predstavlja zahodni konec azijske celine. Turčija ohranja sledi preteklosti, v kateri so prihajale in odhajale različne in starodavne civilizacije. Pred prihodom Turkov so pravzaprav ljudstva, kot so Hetiti, Frigijci, Tračani, Lidijci, Armenci in Heleni, poseljevala to deželo nasprotij, ne le kulturnih, ampak tudi krajinskih. Od ledenikov gore Ararat, na katere se raziskovalci z vsega sveta še naprej podajajo v iskanju Noetove barke, do zlatih plaž turističnih letovišč, kot je Patara, s pogledom na Sredozemlje, do brezmejnih step Anatolijskega polotoka. Zgodovina države, ki je že od nekdaj križišče med Bližnjim vzhodom in Evropo, je Turke naredila izjemno gostoljubne in odprte za popotnike vseh narodnosti in veroizpovedi. V Turčiji je gostoljubje sveto in ohranja čar starodavnih obredov, kot je čaj, ki ga popotnikom ponudijo v tipičnih steklenih kozarcih v obliki tulipana. Dežela, bogata s čarobnostjo in skrivnostjo, ki lahko hipnotizira tiste, ki jo obiščejo, podobno kot zmore vrtinčasti ples dervišev tiste, ki jo opazujejo.